prva gornja Marijo nosijo OBNOVA ZUPNISCA NOV MINISTRANT

ŽUPNIŠČE NA IGU

    O ižanskem župnišču v kroniki ižanske župnije ne piše prav veliko, nekaj podatkov je pa vseeno in so dovolj zanimivi in vredni, da jih na kratko povzamem, kakor so si sledili skozi čas.

4. julija 1672 je velik požar uničil župnišče in verjetno tudi cerkev, zato je bil takrat deležen večje obnove. Naslednja katastrofa, ki se je pripetila, je bil potres, 14. aprila 1895, ki je župnišče dodobra uničil. V kroniki je zapisano takole: »V pritličju pri vhodu na desno in sicer v sobi za posle se je severna stena ločila od drugih sten in od oboka, kakor se je v začetku omenilo, in je belež odpadel. Neobhodno potrebno je zvezati z dvema močnima vezema pri oboku. Kuhinja in jedilnica imata male poke med glavnimi stenami in srednjem zidom. Posebno se je južna stran izbreknila; tudi tukaj je potreba vezij.«

Septembra leta 1896 je bil postavljen gang (balkon), ki je zdržal z enim samim popravilom vse do lanskega leta, ko se je začela obnova.

Med drugo svetovno vojno so v župnišču poleg župnika stanovali še vojaki, miličniki, zaporniki…

            Namesto poučevanja verouka v cerkvi nad zakristijo se je v župnišču leta 1966 priredila soba, bolj svetla in topla. Leta 1973 je bila nanovo pokrita streha. Leta 1976 je bila zgrajena nova centralna kurjava.

            Sama postavitev prostorov se skozi čas ni močno spreminjala. V zapisu župnijskega inventarja iz leta 1980 je opis: »Nad vrati župnišča je letnica 1844. Župnišče je enonadstropno, dolgo je 21.80m 11.60m pa široko. Krito je z bobrovcem. Sredi poslopja je obokana veža, tlakovana je s šamotnimi ploščami, za glavnimi vrati so vetrobranska vrata. Takoj na desni strani veže je župnijska pisarna z inventarjem župnijske pisarne. V njej je včasih stala krušna peč, ki je doslužila, na njenem mestu je obzidan prostor, kjer je peč za centralno ogrevanje. Vhod do peči je iz veže. Tla v pisarni so lesena, pokrita s tapisonom. Za pisarno je še majhen prostor, vlažen, treba ga bo osušiti in bo lepo služil za namene župnijske pisarne. Na levi strani veže je kuhinja, iz katere se pride v jedilno shrambo. Pod stopnicami, ki vodijo v prvo nadstropje,  je mala obokana shramba. Takoj zraven je stranišče – novo, nato pa veroučna učilnica. Na desni strani stopnic je velika klet pod zemljo za poljske pridelke. Vsi prostori v pritličju so obokani, okna imajo železno omrežje. Po hrastovih stopnicah se pride v prvo nadstropje. Takoj na desni je kopalnica. Zraven je učilnica, iz katere je vhod v župnikovo sobo. Na levem koncu hodnika je velika soba, ki služi za občasno učilnico. Na sredi hodnika je vhod v sobo, ki je z lesenimi stenami razdeljena na tri manjše prostore. Desni služi za spalnico kaplana, v srednji, najmanjši, stanuje salezijanski pomočnik – kuhar, leva soba pa služi za občasno učilnico. Iz te je vhod v večjo sobo, ki služi za skladišče. Tla v zgornjih sobah so obložena s parketom, tri imajo lončene peči. Na podstrešju je sušilnica za meso, ki pa se ne uporablja. Ob izhodu iz župnišča na dvorišče je na desni strani prizidana klet za vino in sadje, na levi strani pa je bila '52 narejena drvarnica.« Tak razpored prostorov je skoraj nespremenjen ostal vse do začetka obnove, le da je bilo skladišče prestavljeno v nanovo postavljeno sobo na podstrešju, staro skladišče pa je bilo spremenjeno v spalnico.

V naslednjih letih je bilo popravljeno ali izboljšano tisto, kar je bilo nujno. Leta 1990 so preuredili spodnjo učilnico (tlak in klopi) in tlak v hodniku, popravljena je bila električna napeljava. Ko se je leta 1991 nazadnje obnavljala fasada, je že bila prisotna zamisel o obnovi župnišča v večjem obsegu, zato so tudi obnovili fasado samo na cerkveni strani in strani, ki gleda na cesto.

Kljub vsem storjenim popravilom se je vendarle izkazalo, da bo kmalu potreben večji gradbeni poseg v župnišču. Prvi resni nameni so se pokazali že konec leta 1998, ko sta se v župnišču prvič oglasila arhitekta zakonca Kitek in pričela z delom. Po 4 letih zbiranja idej in sredstev se je obnova začela. Uraden začetek obnove je bilo farno žegnanje novembra prejšnjega leta, ko je začetek del blagoslovil salezijanski inšpektor gospod Lojze Dobravec.

Obnova je bila končana novembra 2003.

Tadej Jamnik

Za boljšo predstavo pa še nekaj utrinkov obnovitvenih del:

   

   

   

                

   

nazaj